Ali bo umetna inteligenca prinesla ljudem boljše življenje?    

                                   

Vsako leto v novembru obhajamo svetovni dan filozofije, tema letošnjega Unescovega svetovnega dneva filozofije je bila posvečena umetni inteligenci.

​

Na Gimnaziji Domžale smo se na svetovni dan filozofije začeli pripravljati že kakšen mesec prej, in sicer tako, da smo pri pouku filozofije poglavje o umetni inteligenci povezali s poglavjem o etiki in s Kantovim vprašanjem Kaj naj storim. Zanimali so nas predvsem etični problemi, ki se pojavljajo v povezavi z uporabo umetne inteligence v vsakdanjem življenju. Ker je tema zelo obsežna in preči različna znanstvena področja, smo v virtualno učilnico povabili štiri zanimive predavatelje z različnih področij. Vabilu so se odzvali dr. Luka Omladič (filozof in okoljski aktivist) s predavanjem Ali je umetna inteligenca dobra ali hudobna,  dr. Aljaž Košmerlj (raziskovalec na Odseku za umetno inteligenco Instituta Jožef Štefan) s predavanjem Kaj je umetna inteligenca, dr. Igor Kononeko (redni profesor s Fakultete za računalništvo in informatiko) s predavanjem Ali je računalnik lahko inteligenten in dr. Tomaž Grušovnik (predsednik Slovenskega filozofskega društva) s predavanjem Ko algoritem odloča o življenju in smrti: se bomo podredili tehnologiji. Izpeljali smo tudi medpredmetno povezavo z Binetom Iljašem, učiteljem na SŠ Domžale, kjer smo se seznanili z dilemo avtonomnega vozila, sodobno inačico trolley problema.

​

​

​

​

​

​

​

​

​

​

​

​

​

 

 

Hkrati so ves čas v spletni učilnici Moodle potekale aktivnosti v povezavi z etičnimi problemi, ki se pojavljajo pri uporabi umetne inteligence v vsakdanjem življenju. Pri tem smo si pomagali z interaktivnima orodjema Padlet in Linoit in videokonferenčnim sistemom Zoom. Trenutno pripravljamo še e-plakate s pomočjo orodja Canva in Easelly, ki jih bomo razstavili v virtualni galeriji.

​

​

Poglavje o umetni inteligenci in etiki smo formalno zaključili s sodelovanjem na spletni okrogli mizi z naslovom Umetna inteligenca: Življenje v času robotov in transhumanizma, kjer so aktivno sodelovale tudi dijakinje  Gimnazije Domžale Klara Oražem, Tjaša Maselj, Eva Modic in Patricija Kravos.

​

​

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Razmišljanje dijakinje

​

V zadnjem mesecu smo se naučili, da je zelo pomembno, da se vprašamo, kako umetna inteligenca vpliva na naša življenja in kje moramo biti pazljivi pri njeni uporabi. Ugotovili smo, da uporaba umetne inteligence prinaša mnogo dobrega, a tudi kaj slabega. Na primer, veliko se govori o zamenjavi človeka z računalniki in roboti na področju dela in zaposlovanja. Če robot zamenja človeka pri nevarnih delih, je to po našem mnenju dobro, če pa zamenja negovalca v starostnem domu, pa to po našem mnenju ni tako dobro. Zelo velika prednost računalnikov je njihova zmožnost pomnjenja in zbiranja večje količine podatkov, žal pa prihaja pri zbiranju in shranjevanju osebnih podatkov velikokrat do kršenja človekovih pravic.

 

Zanimiva se nam je zdela dilema avtonomnega vozila, zavedamo se, da bo uporaba samovozečih vozil zmanjšala število prometnih nesreč; hkrati pa se sprašujemo, kdo bo odgovoren, če gre kaj narobe. Proizvajalec, prodajalec, voznik? Le kako bo to vprašanje regulirala zakonodaja?

 

Postavili smo si tudi vprašanje, ali se računalnik sploh zna moralno odločati oziroma kdo ga bo to naučil. Pomembno se nam zdi, da ima pri odločanju zadnjo besedo človek in ne umetna inteligenca. Poleg vseh naštetih faktorjev in še več neomenjenih je zagotovo poglavitna ena slabost: strah pred podreditvijo človeka.

 

Bolj, ko smo se ukvarjali z umetno inteligenco, več vprašanj se nam je porajalo, kar se seveda sklada s poukom filozofije in njeno željo spodbuditi refleksijo. Pomembno se nam zdi spodbuditi refleksijo o sodobni tehnologiji, ki nezadržno spreminja naša življenja in vsakdan tako na ravni posameznika kot na ravni družbe kot celote.

​

Mag. Sofija Baškarad (prof. filozofije) in Klara Oražem (dijakinja 4.e)

​

(Slamnik, 24. 12. 2020)

​